Omemba: Klavdija Kokol

»Prevzema nas novo upanje.«

»Za nas je to izjemna novica, saj bomo bolnikom omogočili naprednejši, natančnejši in manj boleč način zdravljenja.«

»Imamo nove aparate, vso novo opremo. Naši bolniki se bodo obsevali s pomočjo kamer. To pomeni, da se bodo obsevali samo v določenem vdihu, kar pomeni, da bodo naši bolniki res obsevani z najsodobnejšimi tehnikami, ki sploh obstajajo.«

»To je zelo velik stres. Že vozimo se daleč do bolnišnice, potem naprava ne dela in nas preusmerijo v Ljubljano. Ampak to ne pomeni, da smo na vrsti isti dan, ampak ko je čas.«

»Naprave se kvarijo, ampak sproti urejamo zadeve. Ta razpis za nas pomeni, da smo dosegli to, kar si niti upati nismo upali, to smo dosegli.«

»S strtim srcem in solzami v očeh se sprašujem ali si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih. Se res ne da bolje poskrbeti za nas?«

»Naredila bi enako. Stroji brnijo, kot bi morali nepretrgoma brneti tudi tiste mesece, ko so stali.«

»Če vzameva, da bo razpis v januarju. V najboljšem primeru, da bomo pa mogoče lahko bolnike obsevali na naših novih mašinah pa je konec leta 2025.«

»Izključno za sprenevedavo iskanje cenenih političnih točk, pri raku pa gre za življenje.«

»Se sploh zavedate, kaj preživljamo med zdravljenjem in če preživimo, kaj po njem. Jaz se res bojim, da za vse nas onkološke bolnike ne bo prostora za zdravljenje.«

»V tem času smo seveda tudi odreagirali. Tako kabinet predsednika vlade kot ministrica za zdravje sta mi dala jasna navodila, da je treba to zadevo čim prej speljati.«

»Razpis leta 2022, ki je bil na UKC-ju, je padel zaradi očitkov, da je prirejen. Tako da tudi zdaj, v tem trenutku, na to dejansko nimamo nobenega vpliva.«

»Pričakujem, da bo DIP čim prej v hiši za ta dva obsevalnika, v najkrajšem možnem času. Verjamem, da bi bil prvi obsevalnik lahko že v tem letu.«

»Nestrpno pa čakamo drugostopenjski organ glede pritožbe, ki je bila drugič izdana na gradbeno dovoljenje za graditev stolpiča.«

»Potrebna je strpnost, a med zaposlenimi in onkološkimi bolniki je ta zaradi njihovih življenjskih stisk vse manjša.«

»Si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih?«

»Čakali smo po več ur na hodnikih, da smo potem lahko šli na kemoterapijo, zunaj smo čakali, da smo se lahko prijavili na obravnavo, v kletnih prostorih, kjer se je izvajalo obsevanje, je bil vonj kanalizacije strašen.«

»Prejšnji teden se nam je prvi obsevalnik pokvaril, smo ga popravili, naslednji dan se je drugi in tako izmenjevalo ves teden.«

»Je približno eno tretjino manj, kot je cena posameznega stanovanja na trgu.«

»Naj pridejo iz Ljubljane, pa bodo mogoče začeli drugače razmišljat. Ker če se ne bo premaknilo, potem sledi kolaps onkologije, pa ne v Mariboru temveč v celotni Sloveniji.«

»Čeprav nimam nič s temi zamudami, se kot vodja oddelka čutim odgovorna.«